Vedno je potrebno najprej spoštovati čustveno očiščevanje. če ste čustveno zavrti in ne morete vedeti ali pa ne veste, kaj čutite, ali če ste tako učinkovito zavrli vaša čustva, da ste že brez njih, postajate negativna oseba in ustvarjate tudi fizično bolno telo. Če pa so vaša čustva čista, tedaj ne postajate čustveno negativni in postajate vedno lažji. To odpre vašo intuitivno pot in jasno lahko čutite ljubezen. Privede vaš bližje k brezpogojni ljubezni in postanete neškodljivi. Izboljša torej kakovost vaše frekvence, zato boste jasno in neovirano vodeni, ko bo to postal del vašega sistema.

Če duša v samoti svojih lastnih duhovnih izbir napreduje v veri, pogumu in čustvih do svoje lastne človeškosti, gotovo lahko odpre vrata, ki vodijo k večjemu zavedanju, večjemu karmičnemu vplivanju in odgovornosti.

Če se odločite, da boste usmerjali svojo pozornost na močne strani drugih, na njihove odlike, na tisti del drugih, ki si prizadeva po najvišjem, tečejo skozi vaš sistem višjefrekvenčni tokovi spoštovanja, sprejemanja in ljubezni. Vaša energija in vpliv že takoj izžarevata iz duše v dušo. Postanete učinkovito orodje konstruktivne spremembe. Če imate namen uglasiti svojo osebnost v svojo dušo in če usmerjate pozornost na tiste zaznave, ki vam v vsakem položaju prinašajo najvišje frekvenčne energetske tokove, ste na poti k avtentični notranji moči.

Osebnost se zanima zase. Rada ima vznemirjenje. Ni nujno, da je odgovorna, skrbna ali ljubeča. Duša je energija univerzalne ljubezni, modrosti in sočutja. Ustvarja s temi energijami. Osebnost razume moč kot nekaj zunanjega in jo zaznava kot tekmovanja, grožnje, dobitke in izgube ter jih primerja z drugimi. Ko se uglasite z svojo osebnostjo, daste moč kraljestvu petih čutov, zunanjim okoliščinam in predmetom. Sami si odvzemate notranjo moč. Ko se začnete zavedati svojega duhovnega jaza in izvora, svoje nesmrtnosti, ko izberete in živite v skladu s prvim in šele nato s fizičnim, zapolnite vrzel, ki obstaja med osebnostjo in dušo. Doživljati začnete duhovno moč.

Oseba, ki išče odnose z drugimi samo, da bi zadovoljila lastne potrebe (čustvene, spolne) bo ugotovila, da je vsak odnos v bistvu enak, da so ljudje v njenem življenju nadomestljivi, da so izkušnje s prvim in izkušnje z drugim v bistvu enake. To je vodoravna pot. Vsaka nova izkušnja v resnici ni nova. Je bolj ali manj ista stvar. Če želimo doživeti pravi in globok odnos, to zahteva, da se približamo in vzpostavimo odnos z zabestjo in skrbjo za drugega. To je navpična pot.

Vjecni zivot Bozji mora sebe naci, postati sebe svjestan, uskladiti se sa sobom. U tom uspinjanju dolazi do otudjenja, razjedinjavanja, ali u prirodi je duha, ideje, da sebe otudjuje kako bi se ponovno nasla. To kretanje je upravo ono sto sloboda jest; jer, gledajuci stvar izvana, kazemo da je slobodan onaj covjek koji ne ovisi o nekome drugom, koji nije potlacen, nije vezan uz nekoga. Vracajuci se samome sebi, duh postize slobodu - to opce kretanje je niz oblikovanja duha. Taj niz ne treba sagledavati pravocrtno, nego kao krug koji se vraca u sebe...

Ko se uprete zasvojenosti in izberete, da boste postali celoviti, se uravnate s svojo nefizično pomočjo. Delo, ki ga je treba opraviti, je vaše, toda vedno vam je na voljo pomoč. Nefizični svet, dejanja vaših vodnikov in učiteljev, se dotikajo vašega sveta na veliko načinov- z mislijo, ki prinaša moč, s spominom, ki vas spomni, s pojavom presenečenja, ki krepi. V nefizičnem svetu je veliko radosti, ko se duša osvobodi svoje negativnosti in se kakovost njene zavesti pomakne navzgor v višje frekvence Luči. Zato ne trpite v samoti. Saj je sploh ni.

Strahov jeze in ljubosumnosti, ki izmaličijo osebnost, ne moremo razumevati ločeno od karmičnih okoliščin, zaradi katerih so. Ko razumete in resnično razumete, da so izkušnje vašega življenja potrebne za uravnoteženje energije vaše duše, imate vso svobodo, da se ne odzivate nanje osebno, da ne ustvarjate več negativne karme za svojo dušo.

Svetac nije bezgrešan čovjek, bez slabosti, čovjek koji ne podliježe kušnjama, nego je svetac netko tko zna uzeti Boga za ruku, ima odvažnosti uistinu se zagledati u sebe i uvidjeti svoju nesavršenost, ali istodobno ima povjerenja u Boga, u Njegovo milosrđe, te uspijeva, unatoč vlastitim slabostima, izvući iz sebe svu skrivenu ljepotu koja je samo zrcalna slika Božje ljepote. Svetac vrlo čvrsto hoda po zemlji, muči se s raznim problemima, bori se sa svojim slabostima, a istodobno je pun nade.

Duša mora uravnavati svojo energijo, če naj postane celota. Spoznati mora posledice, ki jih je povzročila. Energijska neravnovesja v duši so nepopolni deli duše, ki se želijo zdraviti. Ali je odnos med dušami zdravljenje ali ne, je odvisno od tega, ali vključena osebnost lahko vidi preko sebe in druge osebnosti medsebojni odnos njunih duš. To zaznavanje samo od sebe privede na dan sočutje. Vsaka izkušnja in vsak medsebojni odnos vam da priložnost, da gledate s stališča svoje duše ali stališča svoje osebnosti.

Oseba, ki je vključena v nasilje, rani globoko, kajti zdrava in uravnotežena duša ni sposobna prizadeti druge.

Ko se v osebnosti gradi jeza ali strah, tudi svet,v katerem živi, vedno bolj odraža jezo ali strah, ki ju mora zdraviti. Tako bo osebnost na koncu le razumela, da ustvarja lastne izkušnje in zaznave, da njena pravična jeza ali opravičljiv strah izvirata iz nje same in da ju lahko nadomesti z drugimi zaznavami in izkušnjami samo z močjo lastnega bitja.

Learning to distance yourself from all the negativity is one of the greatest lessons to achieve inner peace.

Ako vam je suviše stalo do onoga što imate kazati, ako vam je ono suviše priraslo srcu, možete biti sigurni, da ćete doživeti potpuni neuspeh. Postat ćete patetični, postati ćete sentimentalni, pod vašim rukama nastaće nešto nezgrapno, nespretno, neozbiljno, neobuzdano, bez ironije, neslano, dosadno, banalno a kraj priče biće: samo ravnodušnost u ljudi, samo razočaranje i jad u vama.
Jer tako vam je to , Lizaveto: Osećaj, topli, srdačni osećaj uvek je banalan i neupotrebljiv a umetnička je samo razdraženost i hladna ekstaza našeg pokvarenog, našeg artističkog živčanog sistema